Sergej Lavrov: Namestitev evropskih sil v Ukrajini nesprejemljiva

Rusija zavrača varnostne garancije, v katerih ni udeležena in ki so usmerjene proti Moskvi, je na novinarski konferenci dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Tudi tuje sile v Ukrajini so po njegovih besedah za Moskvo popolnoma nesprejemljive, poročanje ruske tiskovne agencije Interfax povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Ocenil je tudi, da Ukrajina jasno kaže, da je ne zanima trajnostna in dolgoročna rešitev konflikta. "Ukrajinski režim in njegovi predstavniki komentirajo trenutne razmere na zelo specifičen način, s čimer neposredno kažejo, da jih ne zanima trajnostna, pravična, dolgoročna rešitev," je dejal po pogovorih z indijskim zunanjim ministrom Subrahmanyamom Jaishankarjem.

Lavrov je dejal, da stališče Ukrajine nakazuje, da želi Kijev spodkopati prizadevanja ZDA za rešitev konflikta, medtem ko Moskva na tej poti tesno sodeluje z Washingtonom, da bi "odpravila temeljne vzroke krize".

Kritičen je bil tudi do evropskih držav, ki sodelujejo v t. i. koaliciji voljnih, saj da so njihova dejanja usmerjena v spodkopavanje napredka, doseženega pri reševanju konflikta v Ukrajini od vrha na Aljaski.

Od ponedeljkovega srečanja ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in evropskih voditeljev z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Washingtonu potekajo pogovori o tem, kakšna bi lahko bila vojaška varnostna jamstva za Ukrajino. Gre za okrepitev ukrajinske obrambne sposobnosti, pa tudi za morebitno napotitev enot v Ukrajino ali v njeno bližino za zagotavljanje njene varnosti.

ZDA po Trumpovih besedah načrtujejo sodelovanje, vendar je zavrnil možnost, da bi v Ukrajino poslale svoje vojake. Glavno breme pri varnostnih jamstvih za Ukrajino naj bi po navedbah Washingtona nosile evropske članice Nata.

Lavrov je sicer v sredo orisal povsem drugačen model, po katerem bi za varnost Ukrajine jamčilo pet stalnih članic Varnostnega sveta ZN, in sicer Rusija, ZDA, Kitajska, Francija in Velika Britanija, poroča dpa. Kot je dejal, je bil podoben model na mizi že med rusko-ukrajinskimi pogovori v Istanbulu leta 2022.

Težja pot za Evropo

O varnostnih zagotovilih Ukrajini ob morebitnem mirovnem dogovoru z Rusijo so medtem razpravljali na srečanju v Washingtonu, kjer so sodelovali poveljniki generalštabov več članic Nata.

Načelniki generalštabov Združenega kraljestva, Francije, Nemčije in Finske so ameriško stran pozvali, naj razkrije, kakšna varnostna zagotovila je pripravljena nuditi ob morebitnem mirovnem dogovoru z Rusijo, poroča Politico, ki se sklicuje na vire, seznanjene z vsebino pogovorov.

Pomočnik obrambnega ministra Elbridge Colby pa je po poročanju Politica dejal, da ZDA nameravajo igrati minimalno vlogo pri kakršnihkoli varnostnih jamstvih za Ukrajino. "Na dogodku se je podsekretar Colby osredotočil na to, da bi razprava odražala izjave predsednika Trumpa o tej zadevi," je dejala tiskovna predstavnica Pentagona Kingsley Wilson.

Colby je julija, potem ko so opravili pregled zalog streliva, začasno zamrznil ameriško vojaško pomoč Ukrajini. Že dolgo pa si prizadeva, da bi evropske zaveznice naredile več za obrambo pred Rusijo, njegova prisotnost na pogovorih pa bi po navedbah Politica lahko pomenila težjo pot za Evropo v poskusih zagotoviti ameriško podporo za varnostna jamstva Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer danes poudaril, da bo srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom mogoče šele po opredelitvi osnov sporazuma z Zahodom o varnostnih jamstvih za Ukrajino.

"V sedmih do desetih dneh želimo doseči dogovor o arhitekturi varnostnih jamstev. Na podlagi tega dogovora si prizadevamo za tristransko srečanje," tudi z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, je dejal Zelenski v pogovoru za več medijev.

Kot možne države gostiteljice srečanja je omenil Švico, Avstrijo in Turčijo. "Menimo, da je prav (...), da srečanje poteka v nevtralni Evropi," je dodal Zelenski, ki je izključil možnost, da bi srečanje potekalo v Moskvi, prav tako pa kot možne gostiteljice ne vidi Budimpešte zaradi zbliževanja med Madžarsko in Rusijo.

Zavrnil je tudi možnost, da bi pri varnostnih jamstvih za Ukrajino sodelovala Kitajska, kar je v sredo omenil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Zelenski je pri tem izpostavil podporo Pekinga Moskvi. "Ne potrebujemo porokov, ki ne pomagajo Ukrajini," je dodal.

Zelenski je pozneje na družbenih omrežjih Rusijo obtožil, da se izogiba srečanju na ravni voditeljev. "Trenutni signali iz Rusije so, če sem iskren, nesprejemljivi. Poskušajo se izogniti nujnosti srečanja. Ne želijo končati te vojne," je dejal.

Rusija izvedla največji napad na Ukrajino v zadnjih tednih

Rusija je medtem ponoči znova obstreljevala Ukrajino. Po poročanju ukrajinskih letalskih sil naj bi ruska vojska izstrelila več kot 600 dronov in raket. Ruski napadi na zahodu Ukrajine so terjali eno smrtno žrtev, več ljudi je ranjenih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah ukrajinske vojske so ruske sile ponoči izstrelile 574 dronov in 40 balističnih raket. Enote ukrajinske zračne obrambe so uničile 546 dronov in 31 raket. Po besedah Kijeva je bil to največji napad Rusije v zadnjih tednih.

V kombiniranem napadu brezpilotnih letalnikov in raket je bila v Lvovu ubita ena oseba, dve sta bili ranjeni. Ob tem je bilo poškodovanih več deset stanovanjskih objektov, navaja vodja tamkajšnje vojaške uprave Maksim Kozicki.

V Moskvi ni interesa za končanje konflikta

V napadih ruske vojske v Mestu Mukačevo v bližini meje z Madžarsko in s Slovaško je bilo ranjenih 12 ljudi, je sporočil tamkajšnji mestni svet. Ruske sile so izvedle napad tudi na mesto Luck, od koder pa o morebitnih žrtvah ali ranjenih ne poročajo.

Rusko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da je vojska ponoči uničila 49 ukrajinskih dronov v več regijah po državi. Ministrstvo zaenkrat še ni navedlo podrobnosti o morebitnih žrtvah ali škodi.

Napadi Rusije in Ukrajine se nadaljujejo kljub prizadevanjem za končanje triletnega konflikta. Po mnenju Kijeva ruski napadi dokazujejo, da Moskve mir ne zanima. "Rusija še naprej dokazuje, da je ne zanima mir," je na družbenih omrežjih zapisala ukrajinska premierka Julija Sviridenko.